use gre narobe.

oi! Jst sm stara 13 let in do zdej sm bla sko pridna všoli in povsod, delala tko ko je treba, res. Ampk konc šolskiga leta lanskiga je šlo use narobe. Zarad premal železa u krvi nism dobr trenerala, bla sm kronično utrujena pa sm še vedno mogla delat za šolo in to ogromno! Poleg tega se nisem uključevala v družbo, odpovedovala sem se veliko stvarem in že tko al pa tko sm sramežliva pol pa še takrt ko mam prilko se nea vklučim. Lah bi rekl da sm bla skor u neki lažji obliki depresije.. Ko so se začele počitnce sm si uzela pavzo, dviglna železo in se spočila, šla kam vn s prjatlcam in kr naenkat sm se začela zavedat da so počitnce že skor mim, pa nism nardila nč pamtnga. Strah me je tega šolskega leta, mami prtiska name, enkat sm prespala pr prjatlci in nekako je zvedla da sva ble do treh zjutrej pokonc. Medve sva gledale na youtobu posnetke od one direction ker sma nore na njih. Brale članke in tko. Ona pa mi je pol začela taka uprašanja: se drogerate? Se slačte pred neznanci? Pijete alkohol? če bi jst vedla da lah sam to prčakujm od tebe ne bi nč prtiskala. Pa nos 2jke domou če mislš zafurat svoj lajf.
Jst delam že skor ceu avgust matematične vaje ker je to moje področje. Trudm se in pred vsako zabavo nardim kej vaj. Vedno sm odrinjena in se vsemu odpovedujm, fantje me ignorerajo in se zmrdujejo ko me vidjo, moje prjatlce pa jih menajo ko zastavo. Vete kak težko jih je poslušat ko ti govorijo njihove prfekte ljubeznske zgodbe ko veš da ti tega sploh ne boš doživu nikol? Ko samozavest sam pada in si govoriš da moraš stisnt zobe pa sm padeš v jok. Nobenmu nikol ne povem kak težko mi je in na nobenga se nimam za naslont. Mami mi ne zaupa, prjatlce pa so hinavske. Poskušam se zabavat in ko sm v družbi je zakon ko sm sama pa mam napade joka in jeze.. Zato se izogibam samoti ampk zdej pa me ne bojo nikamor več pustil!!! Sram me je same sebe in v družbi fantov bi se najraj zraderala kr vem da se jim gravžam.. Nobenmu nč ne pomenm zato mam grozno nizko samozavest in se usepousod počutm usiljivo. Govorim si da nism in da bo že nekdo ko me bo sprejeu, ampk še zmer se umikam stran in se tresem.. Težko mi je, še posebej potem ko me mami nadere da sm neodgovorna in je razočarana pa sploh ne ve kaj počnemo! Sploh ne ve da je tisto kr ona govori zadnje kar bi jst nardila!!! Nikol se neb na tak nivo spustila pa me še zmer obtožuje. Sm še na slabš gre in jst ne vem kak se izvlečt. Pomagejte prosm!!!!!! Hvala vam.:)