Septembra bom začela s 3. letnikom gimnazije. Vem, da bo tudi to leto kmalu na okoli in da bo morala pasti odločitev o fakulteti - in to je moj problem.
Od nekdaj sem si želela postati učiteljica. Ko sem bila mlajša sem se tudi doma in med prijatelji večkrat igrala, da učim. Z leti je ta želja postajala čedalje močnejša in do nedavnega sem bila prepričana, da bo poučevanje mladih moja prihodnost. A pred nekaj meseci sem ob pogledu na nek seznam poklicev zagledala poklic zdravnika in nekje globoko v meni se je naselilo vprašanje - kaj pa če je to zate?
Pojavljalo se je vedno več pritrdilnih odgovorov - z učenjem nimam problemov, učni uspeh je odličen, biologija človeka me je od nekdaj zanimala... Toda še vedno ne vem... Še do nedavnega sem živela zato, da bi lahko postala učiteljica. Sedaj, v pičlih dveh mesecih pa mi nenadoma po glavi vedno bolj hodi poklic zdravnika. Prepričana pa nisem tudi zaradi tega, ker me včasih ob pogledu na hude poškodbe kar malo stisne (nek čuden občutek, ki ga ne znam opisati) in ne vem kako bi se to obneslo pri delu...
Strah me je, da bi se napačno odločila in čez nekaj let svojo odločitev obžalovala.
Upam, da mi boste namenili kakšen nasvet in me vsaj malo pomirili