Naročil/a sem se k psihologinji, ki mi je že odpisala na tem forumu... Tule sem odkrit/a (no, ja.. kolikor sem pač že..). Saj ne da v živo lažem, samo ne povem vsega kar bi mogel/a... Gospa, ki sem se ji nagrbil/a, se ji že opravičujem, upam da nebo prehudo.
Razmišljam, razmišljam, spremljam, in rešujem... Nevem, kaj se ti podi po glavi, vendar ti svetujem, obisk pri psihologu, ker tvoje težave postajajo resne.
Se ne zavedaš, kaj delaš? Rešuj težave sproti , verjemi vase!! Bodi samozavesten, vendar obisk pri psihologi mora bit! Tvoje težave so resne, zavrti si muziko, ki te pomirja!!!
Resnično mi je hudo za tebe, .... Imaš hude psihične težave...
Verjamem vate, da se boš izvlekel/-a iz tega........le verjemi, [quote=""Rima niso zgradili v enem dnevu!""]
[/quote]
Hvala ti.
________________
Morda ...bi jaz želela najprjej vedeti, ali sem sogovornica mladeniču, morda mladenki. Verjamem, žal, da je mladih oseb, ki razmišljajo in ravnajo tako kot TI, veliko; veliko in preveč. Korak do razumevanja in pomoči je s tvoje strani storjen; hvala. In hkrati povabilo - stopiva naprej, v naslednji dan, dneve.
Odraščanje danes je res težko; preveč informacij, preveč dražljajev, in potem se v tem enostavno ni več moč najti in znajti. Odtod tudi občutek, kot mu praviš ti, prevelike senzibilnosti, občutljivosti. Ne vidiš smisla, pomena, vrednosti življenja, posebej TVOJEGA življenja; če je to egoistično, si ne bi upala soditi. Morda. In ne nazadnje, tudi prav je tako; kdo drug te bo imel še bolj rad, kot se imaš sam; ali sama. Naj te ta tvoj ego vedno zadrži pred usodnimi trenutki, da ostaneš na tej strani življenja. Naj te priklepa in hkrati kopiči moč, da boš znal polno zaživeti; barvito, radostno, s čisto običajnimi načrti in željami, z ljudmi, ki jim veliko pomeniš in te sprejmejo takega, ker si ti ti.
Vprašam se, ali sprejemaš sebe, tudi sebe kot spolnega bitja; mlade ženske, mladega moškega. Si zadovoljen, zadovoljna "v svoji koži"? Tvoje samopoškodbeno vedenje kaže na hude notranje stiske, ki imajo mnogotero razlogov; verjetno si jih tudi sam ne znaš pojasniti, razložiti, zato soglašam in predlagam, da poiščeš pomoč "v živo", z osebnim stikom, ki odstira več, kot posredujejo elektronska sporočila.
Vsako sporočilo je tisto dobesedno, ki ga preberemo; in vključuje tudi sporočila "med vrsticami", ko samo nakazujemo, odkrivamo in prikrivamo hkrati. Kot da se gremo skrivalnice...samo da to ni otroška igra, če se dotikava vprašanj biti tu ali ne; biti on ali ona; biti cel in zdrav ali ranjen, poškodovan. Samo v živem stiku se lahko prepoznamo, spoznamo in pomagamo drugemu. Prosim, stori korak in poišči si sogovornika, sogovornico, strokovnjaka, ki ti bo v oporo pri iskanju odgovorov na tvoja vprašanja, dvome; in tudi v nameri, da najdeš moč. Vem, zaupam, da TI uspe.
Srečno!
Žarka Brišar Slana, univ. dipl. psihologinja